Sem Renata Kosec, rodila sem se leta 1978 v Ljubljani, svoje otroštvo sem preživela v Domžalah, kjer živim še danes.

Po zaključeni gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku sem študijska leta nadaljevala na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer sem diplomirala na smeri obramboslovje leta 2003. Študij sem nato nadaljevala in leta 2010 zaključila z znanstvenim, magistrskim študijem iz obramboslovja.

Že v srednji šoli in kasneje med študijem sem opravljala številna dela, kjer sem si nabrala ogromno izkušenj. V študentskih časih sem bila s svojim delovanjem aktivna v Študentskem klubu Domžale in E-Študentskemu servisu, kjer sem pridobila dragocene organizacijske in delovne izkušnje.

Svojo poklicno pot sem nato nadaljevala kot pripravnica na Občini Domžale, po zaključenem pripravništvu pa kot svetovalka na področjih zaščite in reševanja, neprofitnih stanovanj in poslovnih prostorov. V letu 2011 sem pričela z delom v Uradu župana kot višja svetovalka za odnose z javnostmi in le-to opravljala do novembra 2014, ko sem bila imenovana za poklicno podžupanjo Občine Domžale. Sodelujem v odborih, komisijah, in skupinah, v posebno zadovoljstvo pa mi je, da sem članica Štaba Civilne zaščite Občine Domžale, zadolžena za odnose z javnostmi. Svoja znanja nadgrajujem z izobraževanji, predvsem na področjih odnosov z javnostmi, kriznem komuniciranju ter vodenju, komunikaciji in obvladovanju konfliktov, ipd.

V tem mandatu sem pokrivala različna delovna področja Občine Domžale, posebno pozornost sem namenjala problematiki ranljivih skupin, otrokom s posebnimi potrebami, mladim, starostnikom ter raznim projektom, s katerimi izboljšujemo kakovost bivanja v naši lokalni skupnosti. Radi smo prisluhnili tudi idejam, pobudam in predlogom občank in občanov, saj le skupaj lahko gradimo občino zadovoljnih ljudi.

 
Svoje delo zelo rada opravljam in vsak dan se z veseljem odpravim v službo, ne glede na to, kako pester in zaheven dan me čaka. Sem del ekipe, za katero lahko rečem, da je vedno bolj inovativna, kreativna, odprta, povezovalna in sposobna izvesti zahtevne projekte. Čeprav nas pri delu pogosto omejujejo mnoge predvsem birokratske ovire, sem mnenja, da je cilj vedno dosegljiv, zato nikoli ne smemo obupati, le pravo pot moramo najti!

Uživam v prostem času, ki ga preživim skupaj s svojo družino doma ali v naravi in v krogu svojih prijateljev.

Sem eden od pobudnikov ustanovitve in ustanovni član stranke LTD-Lista za vse generacije in njen sekretar od njenega začetka. Kot sekretar stranke svoje delo opravljam vestno in pošteno kar dokazuje tudi pozitivno mnenje Računskega sodišča, ki je temeljito preverilo poslovanje naše stranke v letu 2017. Držim se načela, da se s pogovorom in dogovorom lahko vse uredi, ne glede na to ali ima posameznik, s katerim se dogovarjaš, načela levo ali desno usmerjena. Vse se da, če so se ljudje pripravljeni pogovarjat. Ne maram zahrbtnežev, ki ti v obraz govorijo eno, za hrbtom pa delajo drugo. Sprejemam vsakršno konstruktivno kritiko, včasih težko pa vendar. V prihodnje si želim, da se v Občini Domžale še izboljša kvaliteta bivanja za naše občanke in občane in da skupaj uživamo nadstandard na vseh področjih. Verjamem, da je Lista LTD – Lista za vse generacije tista prava, ki lahko ta nadstandard dvigne še na višji nivo.

Sem poročen, oče in rekreativen športnik, ki rad s prijatelji igra odbojko, včasih pa odigram tudi kakšno partijo tenisa, če mi to seveda čas dopušča. Po poklicu sem strojni tehnik, zaposlen v LEK d.d. kot specialist na področju Proizvodnega inženiringa.

Domžale imam za svoje mesto, saj tu živim skoraj vse življenje. V tem, ne prav kratkem času, se je mesto močno spremenilo. Izgubilo je nekaj industrijskih objektov, s tem, na žalost, tudi delovna mesta, a ohranilo ali celo širilo zelenje, parke, otroška igrišča, prostore druženj in srečevanj. Rada živim v Domžalah.

V Domžale sem po osnovni šoli prišla z Vira, tja pa v rosnem otroštvu iz Ljubljane. V osnovno šolo sem hodila v Dob, kasneje v Domžale, v gimnazijo pa v Kamnik. Po uspešno opravljeni maturi, danes bi se temu reklo zlata maturantka, sem se odločila za študij kemije, smer pedagoška kemija z biologijo. Po dveh letih poučevanja v Kamniku in Črnučah sem dobila mesto v Domžalah, na takrat čisto novi osnovni šoli Josipa Broza Tita, današnji šoli Rodica, ki sem ji ostala zvesta skoraj štirideset let.

Učiteljsko delo sem opravljala z veseljem in odgovorno. To ni bilo le poučevanje, pač pa sem veliko energije in časa namenjala vzgojnemu delu, veliko sem se družila z otroki po pouku, jim pomagala pri učenju, jih vabila na taborjenja, kjer smo skupaj spoznavali naravo in tkali pristne medsebojne vezi. Mnogi med njimi so se vključili v taborniške vrste.

Tudi sama sem tabornica še danes. Pri tabornikih sem spoznala moža, v duhu taborniških vrednot sva vzgajala sinova. Starejši od petih vnukinj sta že aktivni tabornici, edini fant pa se trenutno navdušuje nad pogumnimi gasilci. Taborništvo, tako kot gasilstvo, ni le konjiček, je način življenja. Temelji na zaupanju, prijateljstvu, prostovoljstvu, spoštovanju narave in soljudi.

Več kot četrt stoletja sem vodila šolo Rodica. Sledila sem sodobnim pristopom, skrbela za strokovno in osebnostno rast zaposlenih, ker le odlično izobražen in motiviran učitelj lahko svoje poslanstvo opravlja v zadovoljstvo otrok in njihovih staršev ter v ponos lokalni in širši skupnosti.

V lokalno politiko sem se vključila v devetdesetih letih na povabilo tedanje županje in bila izvoljena v občinski svet. Ves čas jedro mojih aktivnosti predstavljajo družbene dejavnosti: vzgoja in izobraževanje, kultura, sociala, pa tudi zdravstvo in šport.

Dva mandata županovanja Tonija Dragarja sem se kot podžupanja posvečala zlasti tem dejavnostim in na to obdobje svojega dela sem ponosna. Kljub intenzivnemu priseljevanju in množici predšolskih otrok, smo z novimi objekti zmogli zadovoljiti vse potrebe po organiziranem varstvu, podobno se zdaj dogaja v šolskem prostoru. Imamo kakovostno kulturno ponudbo profesionalnih in ljubiteljskih ansamblov, da o prepoznavnosti domžalskega športa ne izgubljam besed. Skrbimo za ranljive skupine občanov, podpiramo dejavnosti mladih in upokojencev. Povezujemo in spodbujamo vse tisto, kar prispeva k udejanjanju slogana, ki sem ga zapisala v strategijo razvoja občine: Občina Domžale, prostor zadovoljnih ljudi.

V mesecu marcu smo prejeli žalostno novico, da nas je zapustil naš prijatelj in član Stane Kovač - Keber. Bil je človek, ki je spoštoval tradicijo, ljubil družino in vestno opravljal svoje delo. Vedno se je zavzemal za pravo stvar in pogrešali bomo njegove nasvete ter prisotnost. Bil je eden tistih redkih, za katerega brez dvoma lahko trdimo, da je bil Človek z veliko začetnico. Pogumen in dobrosrčen.
Njegov opis je bil objavljen v Slamniku (januar 2015).

Sem Stane Kovač, zaveden domžalčan in aktiven član LTD – Liste Tonija Dragarja. Sem ponosen oče petih otrok. Poleg tega, da sem si ustvaril družino, sem zelo veliko svojega časa usmerjal v svojo poklicno kariero. Po naravi sem vesten in odločen, odločitve pa sprejemam odgovorno in gospodarno, kar odraža 230 letna tradicija naše domače gostilne Keber, ki raste z nami iz roda v rod. V občinskem prostoru sem že dlje časa zelo aktiven. V letu 2013 sem bil izvoljen za predsednika Gasilske zveze Domžale, v oktobru 2014 pa sem bil imenovan kot podpredsednik Območne obrtno podjetniške zbornice Domžale. Sem tudi vojni veteran. Sicer mi ob vseh obveznostih ne ostane kaj dosti prostega časa, a najdem čas tudi za hobije. Naklonjen sem različnim športnim dejavnostim, najbolj pa uživam v hokeju in smučanju.

Pri opravljanju moje svetniške funkcije me vodi odgovornost in delovanje za boljši družbeni standard prebivalcev v naši občini. Že dlje časa sem usmerjen v aktivno spremljanje dogajanja v naši občini, zato si želim še naprej aktivno sodelovati pri razvoju naše občine.

Tudi v tem mandatu se bom zavzemal, da se ohrani dober standard, ki ga ima Občina Domžale na področju sociale, zdravstva, športa in kulture, da se nadaljuje z deli na področju komunale in vodovoda, da vzdržujemo dobro organiziran sistem zaščite, reševanja in pomoči ter da ustvarimo pogoje da se ustvarijo pogoji, s katerimi bomo pritegnili investitorje za realizacijo projektov na področju gospodarstva. Poleg mnogih investicij pa ne bomo pozabili na projekte, ki vodijo v kakovostno preživljanje prostega časa in druženje naših občank in občanov.

Vsekakor se bom sam kot svetnik, kakor tudi lista LTD, še naprej trudili in prisluhnili občankam in občanom, saj je interes vseh nas, da delamo za skupno dobro vseh generacij.

Po poklicu sem profesorica razrednega pouka, zaposlena kot ravnateljica na OŠ. Z veseljem sem del zgodbe domžalske politike, saj imam priložnost aktivno vrednotiti, spremljati, nadgrajevati zadane cilje, ki so v dobro Domžalčanov.
Moje načelo je: »Vse se da, če se hoče«, zato sem prepričana, da se s skupnimi močmi in pozitivnim pristopom naredi več, kot je osnovno. Podpirala bom vizijo, da Domžale in Domžalčani uživajo nadstandard na vseh področjih izobraževanja, kulture, športa, gospodarstva, znanosti, stanovanjske in prostorske politike, društvenih in medgeneracijskih dejavnostih… skratka za vse generacije!

Rodil sem se v kmečki družini v kraju Kupetinci pri gornji Radgoni. Kot otrok in osnovnošolec sem zaradi pomanjkanja (bilo nas je 7 otrok) služil pri kmetu, kjer sem ostal vse do končane osnovne šole. Po končani osnovni šoli sem odšel v Koper, kjer sem se izučil za poklic gostinskega delavca. Obiskoval sem gostinsko šolo v Izoli in si pridobil naziv gostinskega tehnika smer kuhar – natakar. Zaradi pomanjkanja dela v Kopru sem leta 1967 prišel v Domžale, kjer sem se zaposlil v Induplati Jarše kot natakar v restavraciji. Tam sem delal vse do leta 1971, med tem časom pa sem odslužil tudi vojaški rok. Leta 1971 pa sem se zaposlil kot miličnik na Policijski milici v Domžalah, kjer sem delal vse do upokojitve leta 1998. Ob delu sem dokončal 3 letno policijsko šolo, nato pa sem se vpisal na pravno fakulteto v Mariboru. Zaradi uspešnosti in delavnosti sem leta 1981 postal pomočnik komandirja in sem to delo opravljal vse do upokojitve. Med službovanjem sem ob delu spoznal dosti ljudi na terenu sedanje in bivše občine. Zaradi doslednosti in poštenosti sem si med ljudmi pridobil velik ugled in zaupanje na kar sem ponosen še danes, zaradi česar oziroma tega me ljudje še danes radi povprašajo za raznorazne nasvete in moje obnašanje in delovanje v kraju kjer živim zelo cenijo.

Med osamosvojitveno vojno sem aktivno sodeloval v oziroma na barikadi v Trzinu, zaradi imam tudi status vojnega veterana. Zaradi aktivnega sodelovanja sem prejel tudi zlati znak osamosvojitve.

Menim, da s svojim poznavanjem terena, ljudi in s svojim znanjem lahko na različnih področjih dosti pripomorem k že do sedaj izredno dobremu delu liste LTD.

Sem poslovodja v trgovini Tuš. Med zaposlene delim znanje, sem jim v pomoč, se trudim s pozitivno energijo vzpostavljati dobro vzdušje v trgovini in izven nje, kjer se povezujemo in sodelujemo v kraju.
Že od malih nog sem gasilka. V prejšnjem mandatu GZ Domžale sem bila podpoveljnica na Gasilski zvezi domžale za izobraževanje, kjer sem predavala in izvajala tečaje za gasilce. Z aprilom 2018 sem prevzela vodenje Gasilske zveze Domžale kot predsednica.

Zavzemam se za medsebojno razumevanje, za napredek v Domžalah na nivoju vseh starostnih skupin. Naj bodo Domžale mesto, kraj, kjer bi bili prebivalci zadovoljni in bi imeli na voljo veliko dejavnosti, v katere bi se lahko vključevali v popldanskem času.

S skupnimi močmi gremo naprej!

Sem Domžalčan od mojega rojstva. Po spremembi zakonskega stanu me je pot vodila v najbolj zeleni in najbolj vzhodni del občine Domžale, na Studenec pri Krtini. V novem okolju sem bil najprej aktiven v Kulturnem društvu Mirana Jarca, kjer še danes sodelujem kot operativec in član upravnega odbora. Kmalu so me povabili v Svet krajevne skupnosti Krtina, kjer v letošnjem letu zaključujem svoj peti mandat, od tega tretji na mestu predsednika sveta. Kot se za to okolje spodobi, sem tudi član prostovoljnega gasilskega društva Studenec. S sinovo željo po nogometnem športnem udejstvovanju, me je val življenja ponesel tudi na področje aktivnega sodelovanja v Športnem društvu Dob, ki je najbolj znanj po Nogometnem klubu Roltek Dob. Najprej sem desetletje sodeloval v mladinskem pogonu, sedaj pa kot predstavnik in tehnični vodja kluba sodelujem v strokovnem štabu članske ekipe, ki svoje barve in barve občine Domžale že vrsto leto uspešno zastopa v 2. slovenski nogometni ligi. Na povabilo vodstva Liste Tonija Dragarja sem se pridružil njegovi ekipi. Z neverjetno ekipo poskušamo za občane Domžal narediti njihovo mesto še bolj prijazno in bolj njihovo.
Kot je pisano moje udejstvovanje na različnih prostočasnih področjih, je takšna tudi moja izobraževalna in poklicna pot. Zaključil sem Srednjo strojno šolo v Ljubljani. Šolanje sem po vojski nadaljeval na Strojni fakulteti v Ljubljani. Med študijem sem začel poučevati tehnično vzgojo v osnovni šoli, kjer sem ugotovil, da zelo rad poučujem. Poleg poučevanja, sem svoje znanje širil na področje računalništva – moje večne želje iz otroštva. Z zamenjavo službe, zaposlil sem se v šolskem centru, sem razširjal znanje na področju poučevanja, telekomunikacij, multimedije in oblikovanja. Svojo izobraževalno pot sem nadaljeval na Inštitutu in akademiji za multimedije. Katero sem na prvi stopnji zaključil kot inženir medijske produkcije, sedaj pa zaključuje drugo stopnjo, po kateri bom diplomirani producent.

V prostem času, ki mi ga ostaja bolj malo, rad fotografiram, s čimer sem »okužil« tudi hči. V vseh mojih prostočasnih aktivnostih sodelujem ali vodim odlične ekipe, ki se lahko pohvalijo z vidnimi in otipljivimi rezultati.

Zelo rad sem med ljudmi, jim rad pomagam, a uživam tudi v miru in samoti.

Sem Marjeta Rode, prihajam iz najbolj severnega konca Občine Domžale iz Krajevne skupnosti Homec-Nožice. V zadnjem mandatu od leta 2014 do leta 2018 sem članica LTD - Liste Tonija Dragarja in svetnica Občine Domžale. Po izobrazbi sem univerzitetno diplomirani ekonomist, opravljam poklic računovodje v računovodskem servisu. To delo me izredno veseli in ga opravljam z največjim veseljem. V svojem prostem času sem izredno dejavna v svojem domačem okolju. Sem članica Prostovoljnega gasilskega društva Homec, že več kot deset let opravljam funkcijo blagajnika, v preteklosti pa sem bila odgovorna tudi za delo s članicami v društvu. V Športnem društvu Homec sem, kot ustanovna članica, članica že od same ustanovitve in prav tako opravljam funkcijo blagajničarke. Članica sem tudi v Kulturnem društvu Jože Gostič Homec, prav tako ustanovna članica, kjer pa sem bolj ljubiteljska obiskovalka dogodkov, ki ji organizira društvo. V preteklosti oz. prejšnjem mandatu od leta 2010 do leta 2014 sem bila Predsednica Krajevne skupnosti Homec-Nožice, kar imam v zelo lepem spominu, saj vem, da se je v tem mandatu naredilo veliko dobrega za sam kraj in prebivalce vasi Homec in Nožice. Kar mi ostane prostega časa, zelo rada uporabljam rekreacijsko os ob reki Kamniški Bistrici za sprehode v naravi, saj ni boljšega in lepšega kraja za relaksacijo po napornem dnevu. V zimskih mesecih izredno rada smučam in obiskujem vodeno rekreacijo za ohranjanje kondicije. V prostem času se rada dobim s prijatelji na kavici, da malo pokramljamo. Ob večerih rada preberem kakšno dobro knjigo ali pa malo zaigram na klavir. Če na hitro omenim še moje dobre lastnosti, sem izredno miroljubna, vesela, premišljena, redoljubna, vedno pripravljena pomagati in korektna oseba, ki vidi ljudi okrog sebe. Največ pa mi pomeni resnica. To je hitra predstavitev mene in moram reči, da je o sebi izredno težko pisati.

Rodil sem se v Ljubljani, vendar odkar so me prinesli iz porodnišnice, živim v Domžalah. Sem poročen in sem oče Manci ter Mihu. Po končani osnovni šoli na Rodici, sem nadaljeval šolanje v Kamniku, kjer sem pridobil poklic gimnazijski maturant. Po srednji šoli sem poskusil tudi študentsko življenje, vendar dlje kot do prvega letnika nisem prišel. Zaposlil sem se najprej v podjetju Jantar trade, kjer sem bil prodajalec, nato pa sem deset zelo lepih let preživel na domžalskem Radiu Hit. V letu 2008 sem zapustil Radio Hit in se zaposlil v podjetju As Domžale, ker sem zaposlen še danes. Začel sem kot komercialist, bil nato vodja komerciale in danes sem direktor podjetja, ki zaposluje 11 ljudi. Že v osnovni šoli sem se okužil z gasilstvom, ki sem ga v mladostniških letih malo opustil zaradi tabornikov in ga zopet našel v letu 2000. Od tedaj naprej sem član PGD Domžale mesto, katerega predsednik sem v tekočem mandatu. Sem tudi član KD Domžalski rogisti, vendar imam pri rogistih trenutno umetniško pavzo. Na splošno sem družaben človek, ki zelo rad pomaga sočloveku.

Sem Sonja Orešek in prihajam iz Depale vasi, kjer živim vse svoje življenje, tako da sem čisto prava Domžalčanka. Vse svoje življenje sem vpeta v gasilstvo. Sem aktivna članica PGD Domžale – mesto, kjer sem začela kot del tekmovalne desetine, kasneje postala tajnica društva, do pred kratkim pa sem bila predsednica našega gasilskega društva, zdaj pa ostajam članica upravnega odbora. Intervencij se sicer ne udeležujem, na raznih gasilskih vajah pa nadgrajujem svoje gasilsko znanje. Po poklicu sem diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok in že vrsto let zaposlena v Vrtcu Domžale, kjer sem spoznala delo v skoraj vseh enotah vrtca, trenutno pa delam v enoti Gaj v Preserjah. Delo z otroki me že od nekdaj veseli in sprošča, saj so otroci iskreni in ravno prav nagajivi, seveda me pa velikokrat do solz nasmejijo s svojimi izjavami in ugotovitvami. V prostem času sem kar aktivna, pojem pri vokalni skupini Šepet, ki ima sedež v Beričevem, tako da grem tudi velikokrat čez mejo naše občine. Dolgčas mi ni nikoli, rada preberem dober roman, planinarim ali pa se sproščam s kvačkanjem.

Rojen sem v Preserjah v kmečki družini, otroštvo je bilo delavno, a prijetno. Po končani OŠ v Radomljah sem uspešno končal poklicno šolo za strojnega ključavničarja. Končal sem tudi šolo za poklicnega gasilca. V tovarni LIP sem preživel celo delovno dobo. Prehodil sem pot od vzdrževalca do poklicnega gasilca, bil sem vodja gasilske službe, referent za požarno varnost, hkrati pa sem več let opravljal funkcijo predsednika sindikata. Dolga leta sem bil tudi član KS Preserje.

Vsa moja življenjska pot je tesno prepletena z gasilstvom ter področjem civilne zaščite. Čeprav ne izhajam iz gasilske družine, sem postal član pionirske desetine PGD Homec. Leta 1973 sem se vključil v PGD Dob, kar 25 let pa sem opravljal funkcijo poveljnika GZ ter se tudi vključil v civilno zaščito. Za uspešno delo na področju gasilske zveze in štaba CZ sem prejel več odlikovanj, kot sta npr. zlata plaketa CZ ter kipec Matevža Haceta. Imam tudi status vojnega veterana.

Aktivno še sodelujem v organih GZ Domžale, UO PGD Dob ter štabu CZ. Posebej si želim, da bi bilo prostovoljno delo gasilcev bolj cenjeno in da bi s preventivo skupaj zagotovili dobro osveščenost vseh ljudi pred požari in naravnimi nesrečami. Za uspeh si štejem dobro sodelovanje prostovoljnih gasilcev s poklicnimi, ki skupaj nastopamo na vajah, izobraževanjih in intervencijah. Ob koncu bi želel, da na področju družbene samozaščite delo nadaljujemo in skupaj zagotovimo varnost občanom naše občine.

V službi ljudstva na pomoč, varno dan in noč! Z gasilskim pozdravom NA POMOČ!

Elvira Rošič Ključanin, predsednica in ustanoviteljica Ženskega Košarkarskega Društva LEDITA, predsednica mednarodne razvojne Ženske Extra lige... po poklicu poslovni sekretar, delujem v Ženski košarki že 35 let. Šport je moj način življenja. Začela sem kot igralka v kolektivnem športu/košarka in po zaključeni aktivni igralski karieri ostala vpeta skozi mnoge druge funkcije v tem načinu življenja. Ves čas delovanja v športu, v vseh teh letih, sem pridobila razna znanja na večjih področjih. Sem ustanoviteljica Ženske mednarodne lige, katero tudi vodim. Sem tudi mama treh otrok, rada pečem sladice, v prostem času obiščem bližnje hribe in lepe kraje. Sem ambiciozna, iskrena, pozitivna, direktna in energična, ne prenesem krivice, športnica v celostnem smislu ... Rada imam šport, naravo ter iskrene ljudi !

Sem učitelj angleščine na OŠ Domžale. Pri delu, ki me zelo veseli, me navdušuje vsakodnevni stik z mladimi, od katerih se vsak dan naučim kaj novega. Prosti čas večinoma preživljam z družino. Odvečno energijo v toplejših mesecih sproščam na kolesu, pozimi pa me pritegne rekreativno igranje hokeja na ledu. V življenju velik pomen dajem glasbi, ki me še vedno spremlja na vsakem koraku.

Diplomirana politologinja in magistrica obramboslovnih ved, rojena Jaršanka, sem se ekipi LTD pridružila leta 2014. Danes sem v delovanje naše liste in uresničevanje programa aktivno vpeta, saj sem tudi zaposlena na Uradu našega župana. Listo Tonija Dragarja, Listo za vse generacije, sestavljajo različni posamezniki z vseh koncev naše občine, različnih starosti, ki opravljajo različna dela in imajo različne hobije. Druži pa nas eno – želja, da naredimo več za naš kraj. Leta 2014, ko sem se Listi pridružila, sem bila presenečena nad izjemno lepo dobrodošlico. Vsi so se poznali med seboj in pričakovala sem pokroviteljski odnos do tako mlade nove sodelavke. Vendar temu ni bilo tako. Od samega začetka so cenili moje ideje in sposobnosti ter poslušali moje predloge. Ko druge stranke govorijo o tem, da bi delali za mlade, sem sama v LTD-ju kot mlada dobila priložnost, da resnično nekaj delam tudi v praksi. Povedala sem ideje, želje mladih in bila poslušana. V tem času smo tako resnično naredili velike premike na področju mladih in ponosna sem, da sem del tega. Resnično ponosna sem, da sem del ekipe Tonija Dragarja, saj v času velikih obljub, mi dejansko delamo, ne le obljubljamo. Verjamem, da lahko dobra ekipa posameznikov premika gore in spremeni svet na bolje. Le želja je potrebna.

V prostem času se rada sprehajam po Arboretumu – Volčji potok v družbi mojega fanta Jureta in najinega psa Dona. Sem športnica, vendar rada tudi preležim popoldneve z dobro knjigo. V septembru 2017 sem vpisala doktorski študij na področju varnostnih študij, ki ga načrtujem končati leta 2021. Varnost je moje področje, zato sem bila zelo vesela sprejema v Enoto Civilne zaščite Občine Domžale za vzdrževanje, MTS in prevoze.

Visokorasli Matej (192 cm, velikost noge 47) prihaja in odhaja iz Domžal, prav tam pa je bolj malo. Vsaj tako pravita MarTina in sedemletna velikanka Julija. Saksofonist (godbenik), pevec (Komorni zbor Dekor, duo Matnakvadrat, Kvartet Grm), povezovalec, kvazi novinar in duhamornež, predvsem pa sociolog v kulturi, ki ne neha in ne neha. Zanj velja, da skoraj ni glasbene zasedbe, v kateri ne bi sodeloval (MePZ Cantemus, Komorni zbor RTV, Vokalna skupina Ecce, Klapa Mali grad, solo projekti ...). In ne ustrašite se, če ga boste kdaj ujeli v delovni, pardon, pevski vlogi na poroki ali pogrebu. Morda ga kdaj srečate v tekaški opravi ali celo na kakšnem maratonu, pozimi pa raje poprime za badminton lopar.

Sem specializantka družinske medicine in delam v ZD Domžale, ambulanta pa se nahaja v Trzinu. Pred kratkim sem se preselila iz Domžal v Radomlje. Od leta 2015 sem članica Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale, jamarsko šolo sem obiskovala julija 2016. Na zadnji dan julija 2016 se je pripetila težka nesreča v zahtevni jami Primadona nad Tolminskimi Ravnami. Po spletu okoliščin zdravniki JRS niso bili dosegljivi za posredovanje na reševanju, zato sem pomagala in v zahvalo prejela bronasti znak Civilne zaščite.

Diplomiran inženir grafične tehnike, zaposlen v domačem podjetju, ki pa je za nekaj let pobegnil poučevat fotografijo in grafično pripravo na Srednjo medijsko in grafično šolo v Ljubljani. V prostem času rad primem badminton lopar, se usedem na kolo ali sodelujem v Kulturnem društvu Mlin Radomlje. Bil sem tudi aktiven tabornik. Rad imam naravo in dobro glasbo.

Rodila sem se 9. maja 1932 na manjši kmetiji v Imenjah pri Moravčah. Oče je bil v službi, mati je kmetovala, pri čemer ji je od zgodnjega otroštva pomagalo pet otrok. Od mladosti je bila moja iskrena želja ostati in postati kmetica. Leta 1957 sem poročila na moževo kmetijo, nato pa sva leta 1965 kupila starejšo hišo na Hudem pri Radomljah in začela kmetovati. Imam štiri otroke – Mira, Joško, Ivi in Srečko, ter več vnukov.  

Vrsto let je bila zaposlena v Tosami, pred leti, ko je že bila upokojena, pa je pridobila tudi certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji - tudi uradno se je namreč usposobila za izdelovalko kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen način. Vedno sem rada pekla in v času upokojitve sem peko sladic razvila v družinsko obrt, s katero se danes ukvarjajo kar tri generacije. Danes me v Domžalah velikokrat prepoznajo po mojih »Ivankinih krofih«. Sicer pa sem prejemnica več zlatih, srebrenih in bronastih priznanj za moje pekovske izdelke - za orehovo potico, ocvirkovco, bezgovo potico. Tudi za leto 2018 bom prejela zlato priznanje za slovenske dobrote. Moje izdelke lahko kupite na domžalskem tržnem prostoru, pečem jih na Kuhni na plac, pred Arboretumom Volčji potok. Pri prodaji mi pomagajo moji otroci in vnuki. Aktivno sodelujem v Društvu podeželskih žena Domžale in Turističnem društvu Radomlje. Leta 2012 sem prejela bronasto plaketo Občine Domžale za promocijo Občine Domžale s svojimi domačimi dobrotami.

Rojen sem bil v Sr. Jaršah, živim v Sp. Jaršah, torej sem pravi Jaršan. Po poklicu sem univ. dipl. pravnik. Sem oče dveh sinov in  dedek enemu vnuku in štirim vnukinjam. Večino delovne dobe sem preživel v družbi Tosama kot direktor splošno kadrovskega sektorja in direktor invalidskega podjetja.

Poleg službe sem aktivno deloval na področju CZ, kjer sem 23 let opravljal funkcijo poveljnika CZ v občini Domžale , še danes pa aktivno sodelujem z Občino Domžale in OŠ CZ  pri izvedbi, ocenjevanju in analizi vseh zaščitno-reševalnih vaj.

V obdobju, ko sem vodil Civilno zaščito, je bilo pod mojim poveljstvom opravljenih 20 večjih operativnih akcij pri varovanju življenj in premoženja občanov (poplave, neurja, agresija na Slovenijo,  sprejem in nastanitev beguncev…), z uspešnim vodenjem in koordinacijo vseh aktivnosti je bila preprečena ogroženost ljudi in večja škoda njihovega premoženja.

Za uspešno dolgoletno organizacijsko in strokovno delo na področju CZ sem prejel več priznanj, med drugim Zlati znak CZ, Srebrno plaketo Občine Domžale in v letu 2018 plaketo CZ za življenjsko delo na področju CZ. 

Aktivno sem sodeloval pri ustanavljanju in odprtju novega javnega zavoda Center za zaščito in reševanje Domžale. V letu 2015 sme bil imenovan za v.d. direktorja tega zavoda in naloge opravljal do sredine leta 2016.

Od leta 2010 sem upokojen in prosti čas preživljam s svojo ženo in vnukom ter vnukinjami.

Vedno sem bil aktiven v družabnem življenju naše občine in to nadaljujem tudi danes. Sicer pa rad hodim v hribe, na taborjenje v Bohinj……

Rojen Virjan sem že od malih nog navdušenec avtomobilizma in motociklizma. Včasih sem tekmoval v avtocrossu in leta 2008 postal državni prvak. Danes sem mehanik v Endurance ekipi, Yamaha Austria Racing Team.
Krajani me poznajo tudi po delavnici Avtoelektrika Sušnik, ki sem jo pred 10. leti prevzel od očeta Staneta.
Že vrsto let sem aktivno vključen v največji virski praznik – pustovanje. V Pustni sekciji Striček sem minister za papirologijo.
Sem ponosen oče sinu Taju in stric dvema nečakinjam ter nečaku.

Danes prebivam na Sveti Trojici, otroštvo sem preživel v Brezjah pri Dobu. Že od mladih nog glasbenik, danes tudi izdelovalec in učitelj diatonične harmonike. Z bratoma smo ustanovili ansambel bratov Omahna, kasneje narodno zabavni ansambel Gamsi, ki letos obeležuje 25 let obstoja. Prepotovali smo vso Slovenijo, številne evropske države, vedno znova pa radi nastopamo na dobrodelnih prireditvah. Naš najbolj znani hit je Hej, hej – z refrenom: Kdor ne skače ni Sloven'c. Smo tudi letošnji prejemniki priznanja Občine Domžale.
Sem oče treh otrok: Nastja 20 let (2. letnik pedagoške fakultete), Matej 18let (dijak 3. letnika gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra) in Blaž 14 let (8.razred OŠ Dob). Žena je vzgojiteljica v domžalskem vrtcu Dominik Savio.

Dvakratni svetovni prvak v vzdržljivostnem motociklizmu, slovenski motorist leta 2009.

Doma sem v Depali vasi, kjer imava z bratom delavnico. V prostem času rad potegnem za harmoniko, če je prava družba in če je dobro razpoloženje. Druženje in prosti čas, ki ga preživim s prijatelji ali družino, mi pomeni veliko, sicer pa so moj svet motocikli.
Že od malih nog sem na motociklu, začel sem pri treh letih. Še v Jugoslaviji je dirkal tudi moj oče, ki je vozil je v jugoslovanskem državnem prvenstvu. On mi je naredil tudi doma sam izdelal prvi moped. Leta 1989 sem začel resno dirkati v državnem prvenstvu Jugoslavije, dve leti sem vozil 50 cm3 motocikel, potem 125 cm3, nato sem tekmoval v evropskem in svetovnem prvenstvu. Leta 1998 sem prvič dirkal na vztrajnostni tekmi v La Mans, ko sem tudi zmagal. Kariero sem zaključil 2015, sedaj pa podpiram brata, ki nadaljuje dirkanje. Sem mehanik v Endurance ekipi, Yamaha Austria Racing Team.