31.08.2018

Šola po svoje

Pa so spet hitro minile….. Počitnice! Vse dobre stvari hitro minejo.

Za večino otrok in odraslih so počitnice občutek sreče in veselja, počivanje in so namenjene polnjenju baterij

V tem času se odklopimo od vsakdanjih obveznosti, več časa posvečamo družini in prijateljem, pozabimo na skrbi in službo.. Naložimo si »počitniške« obveznosti in dolžnosti, ki so drugačne od tistih, ki jih opravljamo med letom. Zelo priporočljivo je omejiti elektronske naprave otrokom in odraslim, kajti prisotnost teh »groznih« naprav lahko bistveno vpliva na  kvaliteto preživljanja časa nasploh.

… in ravno se navadimo uživanja… že se moramo vrniti. Spet ta šola… Kepa v želodcu, stres… Ja, težava je, če je ne doživljaš z veseljem.

Hočem, nočem živim v dobi informatizacije. Vse gre bliskovito naprej, kljub temu pa imam občutek, da šolski sistem močno zaostaja. Kaj se je spremenilo, da bi otroci in učitelji z veseljem hodili v šolo? Že dolgo nič! Še naprej so učne snovi prenatrpane, učenja na pamet je preveč, preveč je obveznosti, zelo malo sprostitve, gibanja in ustvarjanja. Naši otroci povprečno  šest ur na dan presedijo, šest ur na dan morajo biti sto odstotno pozorni, skoncentrirani, » pridni«.  Potem pa še popoldan; domača naloga. Ja, potrebna je, saj drugače pri natrpanem učnem programu ne bi predelali snovi.  Kje je igra, plezanje, plazenje, izdelovanje, sestavljanje, kopanje lukenj, sprostitev… Tega ne moremo pričakovati niti pri odraslih, kaj šele pri otrocih. Naši učitelji imajo premalo avtonomije, ravnatelji nič. Vse več je zakonov, ki nas pritiskajo ob zid, preveč je obrazcev, dokumentacije. Namesto, da bi delali v dobro z razumom, pa se bojimo vseh pritožb in nesoglasij, ki onemogočajo sproščeno delo.

Lepo bi bilo, če bi imela čarobno palico, da bi po hitrem postopku spremenila sistem kakršen se meni zdi dober:

V prvi vrsti prenoviti učne načrte, se znebiti nepotrebnih podatkov, vnesti sodobne pristope, upoštevati aktualnost. Pouk bi moral trajati največ 4-5 šolskih ur nadan, po pouku pa bi učenci opravljali praktično delo v primernih delavnicah; izvajanje poizkusov, likanje, šivanje, kuhanje, šport, brušenje, rezanje, risanje, sestavljane, ustvarjanje… Velik poudarek bi bil igri na prostem, opazovanju okolja. Pomemben del pouka bi bil odmor in počitek. Od učitelja, ki bi šel čez mnoga sita izobraževanja, bil »z dušo« pri svojem poklicu, bi bilo odvisno kako, kaj in na kakšen način bi poučeval. Glavni cilj bi bil zagotoviti, da so otroci srečni in odgovorni posamezniki, da se jim razvije veselje do učenja. Šola bi dala uporabno znanje, znanje za življenje. Bilo bi večje zaupanje staršev šoloobveznih otrok do učiteljev in do družbe.

Kljub temu, da čarobne palice nimam, še nisem vrgla puške v koruzo….. Krenem po svoje!

Mnogo je načinov, (bodočnost šolskega in vzgojnega sistema), kako s povezovanjem informacij stvari ostanejo v otroških glavah. Potrebno je graditi že v zgodnji dobi otroškega razvoja, saj je otrok takrat še dovolj »svoboden«, da pridobi samozavest, je ustvarjalen, zaupa v svoje odgovore, rešuje naloge in kritično komentira primere.

Skupaj z ekipo učiteljic in vzgojiteljic sem poiskala drugačno učenje. Cilj programa je otroke naučiti, da razmišljajo. Gre za sistem razmišljanja in pridobivanja uporabnega znanja, ki sta pomembna za razvoj in napredek. Z različnimi metodami, ki spominjajo na igro, se učenci naučijo lekcije, pri tem razmišljajo, uporabljajo predhodna znanja in povezujejo informacije.

To je ŠOLA PO SVOJE.

Naj bo to šolsko leto IGRA, pa bo hitro minilo. 

Damjana Korošec

info@ltd-tonidragar.si
Copyright (c) 2018 Toni Dragar - za vse generacije.